|
|
Glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« (Mt 17,5)
Mr 13,24–32
ZADNJA URA
Ena bo zadnja! Ura mojega, tvojega, slehernega življenja. K temu razmišljanju nas želi spodbuditi Božja beseda teh zadnjih nedelj cerkvenega leta, ko govori o koncu sveta in o sodbi. Stari Rimljani so imeli modro navodilo: »Kar delaš, delaj modro in misli na konec!« Za vse bomo nekoč dajali odgovor, nas prepričuje Jezus, vendar mi živimo preveč površno in si tega ne jemljemo k srcu. Da bo ta odgovor za nas lažji, se skušajmo vsak večer, ob koncu dneva, postaviti na zatožno klop. Tožnik bo naša vest, Božji glas v nas, mi pa bomo pred njo zagovarjali svoja dejanja. V mislih imam izpraševanje vesti, ki naj bi bilo zadnje opravilo krščanskega človeka, preden leže k počitku. Vsak dan je lep košček našega življenja. Ne vemo, kdaj nastopi za nas zadnji dan. Gospod pride kot tat, opozarja Jezus. Ne veste ne dneva ne ure. Bodite pripravljeni!
Božja beseda iz Stare zaveze nas poučuje: »Misli na poslednje reči in vekomaj ne boš grešil!« Smo sredi meseca novembra, ki je posvečen misli na naše drage pokojne. V začetku meseca smo okrasili njihove grobove s cvetjem in na njih prižgali sveče; kot kristjani smo tudi kaj zmolili, saj molitev koristi več kot rože, sveče in lepi nagrobniki. Romati na grobove je koristno za nas same, saj nam ti zadnji domovi dajo vedeti, da naša pot neizogibno pelje proti grobu, ki pa je le vmesna postaja – čakalnica za vstajenje.
V življenju se velikokrat obnašamo zelo nespametno in včasih kar smešno. Toliko nam je do tega, da bi nekaj veljali pred ljudmi: delamo se dobre, poštene, čeprav nam naša vest govori drugače. Vzemimo si vsak dan nekaj trenutkov v zbranosti in prisluhnimo temu glasu v sebi. Vprašajmo se, kaj bi hotel iz mene narediti Bog s svojo milostjo in kaj smo iz sebe naredili mi. Moja vest je moje notranje oko. »Če je tvoje oko temno, kolika bo tema!« pravi Jezus. In vemo, koliko teme je v ljudeh, ker slepijo sami sebe in nočejo poslušati Božjega glasu v sebi.
Vsekakor se je vredno ravnati tudi po reku: »Vsak je svoje večne sreče ali nesreče kovač!«
Po: S. Čuk, Misli srca
ZADNJA URA
Ena bo zadnja! Ura mojega, tvojega, slehernega življenja. K temu razmišljanju nas želi spodbuditi Božja beseda teh zadnjih nedelj cerkvenega leta, ko govori o koncu sveta in o sodbi. Stari Rimljani so imeli modro navodilo: »Kar delaš, delaj modro in misli na konec!« Za vse bomo nekoč dajali odgovor, nas prepričuje Jezus, vendar mi živimo preveč površno in si tega ne jemljemo k srcu. Da bo ta odgovor za nas lažji, se skušajmo vsak večer, ob koncu dneva, postaviti na zatožno klop. Tožnik bo naša vest, Božji glas v nas, mi pa bomo pred njo zagovarjali svoja dejanja. V mislih imam izpraševanje vesti, ki naj bi bilo zadnje opravilo krščanskega človeka, preden leže k počitku. Vsak dan je lep košček našega življenja. Ne vemo, kdaj nastopi za nas zadnji dan. Gospod pride kot tat, opozarja Jezus. Ne veste ne dneva ne ure. Bodite pripravljeni!
Božja beseda iz Stare zaveze nas poučuje: »Misli na poslednje reči in vekomaj ne boš grešil!« Smo sredi meseca novembra, ki je posvečen misli na naše drage pokojne. V začetku meseca smo okrasili njihove grobove s cvetjem in na njih prižgali sveče; kot kristjani smo tudi kaj zmolili, saj molitev koristi več kot rože, sveče in lepi nagrobniki. Romati na grobove je koristno za nas same, saj nam ti zadnji domovi dajo vedeti, da naša pot neizogibno pelje proti grobu, ki pa je le vmesna postaja – čakalnica za vstajenje.
V življenju se velikokrat obnašamo zelo nespametno in včasih kar smešno. Toliko nam je do tega, da bi nekaj veljali pred ljudmi: delamo se dobre, poštene, čeprav nam naša vest govori drugače. Vzemimo si vsak dan nekaj trenutkov v zbranosti in prisluhnimo temu glasu v sebi. Vprašajmo se, kaj bi hotel iz mene narediti Bog s svojo milostjo in kaj smo iz sebe naredili mi. Moja vest je moje notranje oko. »Če je tvoje oko temno, kolika bo tema!« pravi Jezus. In vemo, koliko teme je v ljudeh, ker slepijo sami sebe in nočejo poslušati Božjega glasu v sebi.
Vsekakor se je vredno ravnati tudi po reku: »Vsak je svoje večne sreče ali nesreče kovač!«
Po: S. Čuk, Misli srca
Zadnji dogodki
|
Odprtje razstave ikon
19. september 2021 
|
Gospodovo razglašenje
6. januar 2020 
|
Tri fareKONTAKTNE INFORMACIJE
za ogled pokličite: +386 (0)31 / 501 173 (župnik) ali +386 (0)41 / 312 652 (g. Matjašič) 
|
