Le dva km od Metlike ležijo Rosalnice, kjer so na robu vasi znamenite Tri fare.
Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je deloma verjetno še ostanek protiturškega tabora. Cerkve izvirajo iz 14. in 15. stoletja in ohranjajo gotske prvine; v 19. stoletju so jih preurejali, zato v notranjosti vseh treh cerkva prevladuje poznobaročna oprema z rokokojsko ornamentiko.
Številni obiskovalci romajo sem ob svetem Jerneju (prva in tudi še druga nedelja po 24. avgustu) in ob velikonočnem času, ko obujajo tradicijo znamenite Božje poti. Znamenito romarsko središče stoji na robu Rosalnic, razpotegnjenega naselja na kolpski terasi ob železniški progi Metlika–državna meja in cesti Metlika–Božakovo. Zgodovina in stavbni razvoj kompleksa še nista povsem pojasnjena, saj raziskave še niso zaključene. Začetke cerkve je treba iskati že ob koncu 11. stoletja, ko je bila ustanovljena škofija v Zagrebu.
Valvasor navaja, da je cerkve gradil red templarjev v 12. stoletju. Zagotovo sta cerkev in župnija obstajali leta 1228, ko je cerkev pripadla novoustanovljeni župniji v Črnomlju. Leta 1268 je celotno cerkveno organizacijo v Beli krajini pridobil Nemški viteški red, ki se je nastanil tudi v Rosalnicah. V 14. stoletju se je župnija v Rosalnicah (Logu) osamosvojila. Leta 1469 so zaradi turških pustošenj sedež župnije prenesli v mesto Metliko. Kljub nemirnim časom so se Tri fare v 15. in 16. stoletju s tremi gotskimi cerkvami razvile v najpomembnejše romarsko središče v Beli krajini. Med drugim so dajale zavetje frančiškanom, ki so v 15. stoletju pribežali iz Bosne. Ko so Turki cerkve požgali, so se frančiškani umaknili v Novo mesto.
Severna cerkev - Žalostna mati božja
Najstarejša severna cerkev, ki jo domačini imenujejo gornja, je posvečena Žalostni Materi božji. Zgrajena je bila ob koncu 14. stoletja. Poleg gotskega prezbiterija z zunanjimi oporniki in treh visokih šilastih oken je ohranila bogato profiliran gotski portal v zahodni steni pravokotne, kasneje barokizirane ladje. To je leta 1842 poslikal Jožef Egartner iz Kranja (kronogram na koru) s podobami apostolov, evangelistov in prizori iz stare zaveze. Na slavoloku je napis v bohoričici. Ogledati si velja glavni oltar in prižnico, še posebej pa dva stranska oltarja z bogato rokokojsko ornamentiko, v katerih je neznani dolenjsko- posavski mojster verjetno dosegel vrh svoje ustvarjalnosti. Na koru skriva cerkev še eno dragocenost. To so najstarejše orgle, narejene na nekdanjem Kranjskem, delo znamenitega ljubljanskega orglarja Joannesa Georgiusa Eisla iz leta 1753.
Srednja cerkev - Glej človek (Ecce homo)
Srednja cerkev Glej človek (Ecce homo) iz začetka 16. stoletja je središče romarskega kompleksa; edina ima zvonik, pred njo je tudi lopa z oltarno mizo. Barokizirana cerkev ima osmerokotni tloris in ohranjen gotski prezbiterij. Glavni oltar iz sredine 18. stoletja je bil predelan v 19. stoletju. Notranjost je leta 1862 poslikal Jurij Tavčar »Idrijski«, iz Idrije, učenec Josipa Egartnerja. V močnih, živih barvah (izstopa predvsem modra) so v prezbiteriju upodobljeni prizori iz življenja svetnikov, v ladji na stenah Marija Magdalena, Jezus dobri pastir in sveti Peter, v kupoli pa prizori iz cikla sedmih Marijinih žalosti. Med posebne zanimivosti cerkve sodi Marijin oltar v ladji s kipom Matere božje z mrtvim Kristusom. Nastal je v prvi polovici 18. stoletja, častile pa so ga predvsem tiste ženske, ki so iskale primernega moža; še danes ga romarke obidejo na kolenih.
Južna cerkev - Lurške Device Marije
Južna, spodnja cerkev, posvečena Lurški Devici Mariji, je v jedru srednjeveška stavba s pozidanim in v 16. stoletju predelanim prezbiterijem. Na zunanjosti prezbiterija so vidni fragmenti srednjeveške poslikave iz 15. stoletja. Psevdogotski oltar iz začetka 20. stoletja je delo metliškega podobarja Jerneja Jereba; v osrednji niši vidimo Lurško Mater božjo, levo in desno pa stojita sveta Ana in sveti Jernej. Upodobitev slednjega je zanimiva zaradi tega, ker je največji romarski shod v Rosalnicah ravno na Jernejevo nedeljo.
Pri vsem umetniškem bogastvu Treh Far se za kratek čas preselimo v preteklost, ki je sicer ni več, a o njej govorijo kamni: v cerkvah in na grobovih. Ta kraj je bil vedno na prepihu. Tu so se tkale prijateljske vezi, včasih pa je nasilje zasejalo sovraštvo. Turške horde, ki so požigale in ropale, vseeno niso mogle ugnati tukajšnjih ljudi. Starodavne cerkve so preživele skupaj z njimi. Zato ni čudno, da vsi tako radi prihajajo sem: z obeh strani Kolpe, Hrvati in Slovenci.