Cerkev je nastajala postopoma – najprej je bila kapelica na mestu sedanjega prezbiterija. Leta 1709 so cerkev podaljšali do sedanjega kora, dobila je tudi stranska oltarja – oltar sv. Valentina in oltar sv. Vida. Kor in zvonik sta bila postavljena 1841. leta. Cerkev nima izrazitega sloga, stavbenik ni znan. Zaradi velikih razpok na stropu so strop cerkve leta 1075 obili z ladijskim podom. Po prvi svetovni vojni so pri Strojnih tovarnah in livarnah naročili tri bronaste zvonove – največji je posvečen sv. Križu, srednji Srcu Jezusovemu, najmanjši pa Materi Božji.
Med klopmi je na levi strani kip sv. Martina na lesenem podstavku, na njegovi nasprotni strani pa kip sv. Nikolaja. Starejši ljudje se spominjajo, da sta bila nekoč na oltarju.
Glavni oltar je lesen, iz dobe baroka, posvečen Povišanju sv. Križa. Križ lahko zakriva tudi slika na platnu, ki ravno tako upodablja sv. Križ. Na levi strani je kip sv. Roka in na desni sv. Andreja. Avtorji kipov in slike ter oltarja niso znani, ravno tako ne letnica nastanka. Znamenitost cerkve je oltar sv. Valentina, ki goduje 14. februarja. Stoji na desni strani glavnega oltarja. Oltar kaže značilnosti baroka in rorokoja, je nizek in ves nastavek tvori venec okrog svetnika. Nastal naj bi 1709. leta.
Levi stranski oltar je posvečen sv. Vidu, mučencu, ki goduje 15. julija. Takrat imajo v vasi glavno praznovanje. Avtor slike na platnu ni znan. Nad podobo je slika, ki prikazuje dva angela, ki kronata podobo križniškega križa. Oltar je zgoraj zaključen s kipom Boga Očeta z zemeljsko kroglo v rokah.