Na tem mestu je po izročilu že od nekdaj stala lesena kapelica ali cerkvica. Nad glavnimi vrati je letnica 1830, menda je bila takrat cerkev v celoti prenovljena. Ima tri baročne oltarje neznanega mojstra. Cerkev ima kor in križev pot, tudi večji križ. V zvoniku so železni zvonovi, edini tovrstni v župniji, delo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. V zapisih ni zaslediti leto pridobitve, so brez napisov.
Cerkev je barvno zelo bogata, naslikana z močnimi barvami kot srednja cerkev pri Treh farah. Ob straneh v ladji sta sliki sv. Martina na desni in sv. Urh na levi strani.
Na svodu prezbiterija so slike Jezus kot sodnik, obdan z angeli, Jezusovo kronanje in Jezusovo bičanje.
Glavni oltar je posvečen sv. Ani, materi Device Marije (god 26. julij), ki je predstavljena v oljnati sliki in v kipu – oba predstavljata, kako uči svojo hčer. Ob glavnem liku je na levi strani sv. Nikolaj, na desni pa sv. Avguštin. Bolj ob strani pa sv. Jakob starejši na levi in sv. Izidor na desni. Nad oltarjem zgoraj so trije manjši kipi – na levi sv. Peter, na desni pa sv. Pavel. Kipa na sredini ni bilo mogoče opredeliti, tudi v zapisih ni poimenovanja zanj.
Na levem stranskem oltarju je kip Lurške Matere Božje (kupljen v Ljubljani pri Ničmanu), ki ga ob godu sv. Apolonije (9. februar) pokrijejo s sliko svetnice, saj je bil v osnovi ta oltar posvečen njej. Pred Marijinem kipom je slika sv. Vida, mučenca, ob njej z leve kip sv. Marjete, z desne pa kip sv. Barbare. Na vrhu oltarja je slika Srca Marijinega, na njeni levi in desni strani majhna kipa neznanega porekla, verjetno prinesena naknadno. Na vrhu se oltar zaključuje z leseno podobo Srca Marijinega. Zapisano ustno izročilo priča, da naj bi sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega naredil sam Baraga, vendar o tem ni trdnejših dokazov.
Desni stranski oltar je posvečen sv. Jožefu, ki je upodobljen na platnu. Na levi strani platna je kip sv. Andreja, na desni pa kip sv. Antona Padovanskega. Pod sliko je slika sv. Antona Puščavnika, pod njo pa slika Jezusovega rojstva. Nad oltarjem je na sredini slika Srca Jezusovega in dva manjša kipa – levega nismo mogli določiti, desni je kip sv. Lovrenca. Ta oltar je zaključen z leseno podobo Srca Jezusovega.
Svod ladje je bil 1865 poslikan s slikarijami mojstra Jereba (bil je učenec Jožefa Ehgartnerja, slikarja iz Kranja). Glavna slika predstavlja mučenje sv. Lavrencija (kopija slike Layerja, objavljena v Življenje svetnikov avtorja Jakliča, III. Knjiga, stran 213) in mučenje sv. Apolonije. Poleg je še freska mučenja sv. Štefana in sv. Barbare.